Balet in klasična glasba sta me vedno navduševala. To je ena od tematik, ki jo tudi izredno rada upodabljam. Tudi ob ustvarjanju svojih ilustracij praviloma skoraj vedno poslušam klasično glasbo. Odpelje te. Ne moreš se je naveličati. Kompleksna je. Isto skladbo si lahko predvajam mesece in me bo še vsakič zmrazilo in navdahnilo.
V preteklosti sem že imela priložnost sodelovati pri ilustriranju knjige Tanjo Pečenko, Male baletke in njihove cvetke. Motivi so mi bili v izjemno veselje. Preko Tanje sem spoznala Ano Trojar. Priznana balerina in izjemna ženska. Ana je diplomirala na Rambert School of Ballet and Contemporary Dance v Londonu. Prav tako je registrirana predavateljica poučevanja baleta Royal Academy of Dance v Londonu. Ana je v svoji karieri nastopila v številnih baletnih predstavah in delovala na pedagoškem področju izobraževnja mladih balerin. Leta 2021 je odprla tudi svojo baletno šolo Ana v Kamniku, ki je namenjena tako tistim najmlajšim, starejšim kot tudi zares zrelim ljubiteljem in ljubiteljicam baleta. Več si lahko pogledaš na njeni spletni strani: https://baletnasola-ana.si/.
Ana se je oglasila pri meni na kavi. Že, ko je vstopila v prostor, je imela čisto posebno prezenco. Tisti waw efekt je imela name. Nekaj čisto posebnega, drugačnega. Takoj se mi je zdela tako zanimiva. Predstavila mi je svojo zgodbo in videnje svoje baletne šole. Všeč mi je bilo, da je na vsak detajl gledala zelo dovršeno. Takšna je bila tudi njena ideja za diplomo oziroma priznanje njenim varovankam ob zaključku šolskega leta. Želela je, da je nekaj posebnega in drugačnega. Da ni dolgočasno in generično. In sva ga ustvarili. Pravzaprav celo zgodbo na njem. O tem kar je, kar bi lahko bilo, komu vse je namenjeno. Odzivi so bili zelo lepi. Izvirna se mi zdi njena ideja, da Priznanje ni zgolj samo kos papirja z imenom in priimkom, ampak je lahko tudi lepo in pomenljivo darilo, če ga le prav oblikuješ.
